Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

elizabetas · Objavljeno: 30 Nov 2009 14:28 Naslov sporočila: Sabinine zablode

Zgodba je v celoti izmišljena. Osebe(imena), ki nastopajo v njej pa so izbrane povsem naključno.

Sabina je bilo dekle, ki v ljubezni ni imela sreče. Fantje so jo samo izkoriščali. Govorili so ji same sladke besede, ona pa jim je vedno znova nasedla. Takšne zveze so trajale le kratek čas, potem pa so jo brez besed pustili.
Nihče ni niti slutil, da se pri njej nabira, prava orožarna, niti domači. Pod jogijem je imela spravljene nožke vseh vrst. Pri sebi pa je imela takšnega, da samo na gumb pritisneš pa se že sproži. Pa ne samo to, tudi britvice je imela pri sebi. Da, vadno v žepu ali kje drugje.
V službo ni nikoli šla v kratkih rokavih. Ko so jo spraševali, zakaj vedno nosi dolge rokave, rekla; če me pa zebe; in dali so ji mir. Kaj pa so govorili ji je bilo malo mar.
Doma si je roke mazala s pudrom, da je zakrila vse tiste vrezanine na rokah, ki si jih je sama povzročala vsakič, ko je doživela razočaranje.
V nočni omarici pa je med drugim imela spravljene tudi povoje in vse kar sodi zraven. Še v omari je imela nekaj zaloge.
Kje je vse to dobila? No slučajno je naletela na nekoga, ki se je spoznal na take reči. Pri njem je vedno vse dobila in nikoli jo ni spraševal, zakaj vse to rabi. Ni bila njegova stvar.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 10 Dec 2009 09:23 Naslov sporočila:

Sabina mu je pravila kar "Kompo" ni ga motilo, še več všeč mu je bilo, da je dobil tak vzdevek.
Prišlo je celo tako daleč, da je pri njemu kupila manjšo pištolo na šest nabojev in dva paketa rezerve. Poučil jo je kako se z njo ravna.
Odnešla jo je domov, jo skrila pod jogi, naboje pa na dno omare k ostalim stvarem. Vse je imela spravljeno tako dobro, da nihče ni ničesar opazil. Saj tudi ni mogel, ker je sama skrbela za red v svoji sobi. Minevali so dnevi in vse je bilo po starem.
V službi se je začelo govoriti, da za njo vedo bolj gleda Matej in, da se je najbrž zaljubil vanjo. Mislila si je; pa naj mi sam pove, če hoče. Ker pa sta po službenih dolžnostih morala sodelovati sta se začela celo pogovarjati. Govorila sta o običajnih stvareh in pri tem postajala vedno večja prijatelja. Vsaj iz njene strani.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 21 Dec 2009 12:26 Naslov sporočila:

Neki petek popoldne, ko sta se pogovarjala jo je vprašal: če je za to, da jo pelje domov?
Odgovorila mu je: da gre raje na avtobus.
"Kakor hočeš." ji je odgovoril.
Po tem nista več govorila. Ura se je bližala deseti in čas je bil, da pospravijo svoja delovna mesta. Prej kod ponavadi so odšli v garderobi in pogasnili luči za sabo. Zamenjali so obutev ter svoje delovne halje za jopice ali anorake in se odpravili v vrsto žigosati svoje kartice. Minute do desete so se vlekle kot jara kača in komaj so dočakali zadnjega udarca na uri. Naredilo je "škljoc" in prišla je odrešilna minuta. Vsem se je oddahnilo, končno le konec delovnega dne in tedna. Pred njimi pa dva prosta dneva. Sabina se je kot ponavadi odpravila na avtobusno postajo čakat avtobus. Kar hitro je bilo treba stopiti, kajti avtobus je na postajo pripeljal deset minut čez deseto. Kar oddahnilo se ji je, ko je končno sedela na busu in se peljala domov. Na svoji postaji je izstopila in se odpravila proti domu. Ni si mislila, da bi ji kdo lahko sledil. Kot običajno je bila doma že ob pol enajstih. Odprla je vrata in vstopila v hišo. Po tihem jih je zaprla in odšla po stopnicah v svojo sobo. Pazila je, da ni bila preveč glasna. Stopila v svojo sobo, zaprla okno in šele nato prižgala luč. Preoblekla se je kar pred oknom ne, da bi slutila, da jo kdo opazuje. Zložila je obleko na stol, ugasnila luč, odprla okno in se spravila spat.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 04 Jan 2010 10:27 Naslov sporočila:

Zjutraj pa je bila presenečena, ko ji je mama prišla povedat, da jo nekdo išče. Kdo vraga; si je mislila; saj nihče ne ve kje sem doma.
Mama pa še reče:"Pravi, da sta sodelavca in bi rad govoril s tabo."
Kaj, hudiča Matej, kako me je pa našel, ji ni šlo v glavo.
"Reci mu naj malo počaka, da se preoblečem," je rekla zaspano.
Mama je odšla iz sobe. Sabina pa je počasi vstala iz postelje, se preoblekla, si obula copate in odšla pogledat kaj hoče Matej. Mama pa se je odmaknila noter.
"Kaj pa ti tukaj?Kako si me našel?" ga je kar napadla.
"Včeraj sem ti sledil, zdaj sem pa tukaj."
"Kje si pa bil celo noč?"
"Spal sem kar v avtu."
"Kako si pa to predstavljaš, da mi kar tako slediš domov in me še zalezuješ?"
"Nisi hotela, da te peljem, pa sem se odločil, da ti kar sledim."
"Si pa res trapast," mu je za brusila. "No, če si pa že tukaj, pa stopi noter, bomo zajtrkovali. Potem se bova pa pogovorila."
Matej ji je sledil v jedilnico kjer so ostali že sedeli za mizo in jih pozdravil.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 26 Jan 2010 12:16 Naslov sporočila:

Mama pa mu je rekla:"Kar prisedi, tudi zate bo dovolj."
"Hvala," je odvrnil Matej.
Molče so pojedli. Sabina pa je mami pomagala pospraviti z mize. Potem pa sta z Matejem odšla ven.
"Pridi, greva na sprehod, bova imela mir. Kar z mano pojdi," je rekla Sabina. In šla sta v gozd.
Po stezi sta nekaj časa hodila molče.
Naenkrat pa ga je napadla in rekla:"Zdaj pa mi povej kar imaš povedat!"
Matej je začel na dolgo in široko govorit in dolgovezit, le bistva ni povedal.
"Kaj dolgoveziš? Povej naravnost! Kaj bi rad od mene?"
"No, prav, ti bom pa povedal. Rad bi te vprašal, če hočeš biti moja punca?"
"Jaz! Zakaj ravno jaz?"
"No, zato ker te ljubim," je končno povedal naravnost.
Sabina je bila presenečena in si mislila:naj mu verjamem?Lahko vsaj poizkusim.
Nekaj časa sta molče hodila naprej. Postajalo mu je čedalje bolj mučno, zato jo je še enkrat vprašal:"Nisi še odgovorila na moje vprašanje. Hočeš biti moje dekle, bi hodila z mano?"
"No, lahko vsaj poskusiva," je končno odvrnila.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 09 Feb 2010 13:31 Naslov sporočila:

Potem sta se še dolgo pogovarjala in se smejala, kar pozabila sta na čas.
"Joj, kako sva sebična!" je kar naenkrat vzkliknila Sabina. "Vrniti se bova morala, celo dopoldne že hodiva. Kmalu bo kosilo, midva pa sredi gozda."
"Prav, pa se vrniva," je odvrnil Matej.
Ravno sta prihajala po poti, ko so jo začeli klicati.
"Ja, kje sta pa hodila tako dolgo? Skrbelo nas je že!"
"Matej je hotel videti okolico, pa sem mu jo pokazala," se je hitro znašla Sabina.
"No, prav. Kmalu bo kosilo, tako dolgo sta hodila," je izjavila mama. "Sabina, pridi mi pomagat pripravit mizo!"
"Ja, že grem."
"Tudi jaz pridem pomagat," se je ponudil Matej.
"Ne, ti si gost, lepo se usedi za mizo in počakaj."
Kmalu so se usedli za mizo tudi ostali in začeli jesti.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 17 Mar 2010 10:41 Naslov sporočila:

Mateju se po kosilu ni nikamor mudilo in vse je kazalo, da misli ostati kar cel dan. Sabini je postajalo že kar neprijetno:"Kaj, še ne greš domov?"
"Me podiš?"
"Ne, samo kaj bojo pa rekli tvoji?"
"Rekel sem jim, da me nekaj časa ne bo."
"Ampak veeno bi jih lahko vsaj poklical in jim povedal kje si."
"Ne bo jih skrbelo, saj so že vajeni."
"Kakor hočeš," je rekla Sabina.
Zvečerilo se je že, Mateju pa se še vedno ni nikamor mudilo.
"Spat bo treba,"je začela priganjati mama Mihela,"kaj pa ti? Boš spal na kavču!? Daj Sabina postelji mu kavč!Pomagaj ji no,"je sitnarila mama,"jaz grem zdaj spat, vidva pa tudi. Lahko noč."
"Lahko noč,"sta odvrnila oba hkrati.
Med tem sta rastegnila kavč in postlala.Nato pa sta si rekla lahko noč ter odšla vsak na svoj konec.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 19 Apr 2010 12:56 Naslov sporočila:

Drugi dan po zajtrku pa je Sabina le pregovorila Mateja, da je odšel domov.
Kar nekaj časa sta se dobro razumela, saj nista mogla drug brez drugega. Vsak dan, naj je bilo popoldan ali zvečer, jo je vozil iz službe domov in ostajal pri njej čez vikend.
Neki večer pa ga je zaman čakala pred tovarno, ni ga bilo. Morala je kar hitro steči, da je ujela avtobus. Kaj se je zgodilo kar na enkrat? Si je mislila.
Tudi naslednje dni se jo je kar izogibal. In razširile so se govorice, da ima drugo. Spet ista pesem. Zopet jo je nekdo razočaral. Odločila se je, da bo temu naredila konec. Pri sebi je imela nekaj nožkov, že od takrat, ko jo je prvič pusti na cedilu. Odhitela je za tovarno, kamor je večkrat zahajala in si kar tam hotela prerezati žile. Ni pa računala s tem, da jo je Matej videl steči ven, zdelo se mu je, da je nekaj narobe, zato je šel za njo. Še ravno pravi čas jo je zgrabil za roko in jo tako močno stisnil, da je morala izpustiti nožek.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 20 Sep 2010 09:19 Naslov sporočila:

"Ja, kaj za vraga pa počneš?"
"Kaj pa misliš? To kar sem že veliko krat in ti mi ne boš preprečil!"
Pobral je nožek, ki je ležal na tleh, ga zložil in spravil v žep. To je storil tako hitro, da ga nebi prej z drugo roko pobrala Sabina. V upanju, da je ta edini, ki ga ima pri sebi.
"Kako boš pa to storila brez nožka?"
"Ta ni edini, ki ki ga imam pri sebi, imam jih še več."
"Pridi, greva noter, da se pogovoriva."
"S tabo se nimam kaj pogovarjat."
"Lahko mi vsaj poveš, zakaj to počneš?"
Le s težavo jo je spravil noter in hotel, da mu pove kaj jo je obsedlo, da to počne in kako dolgo. Povedala mu je, da to počne zato, ker je tako razočarana, da ne vidi drugega izhoda.
"Le kako, saj je še vse pred tabo?"
"Pred mano je le še prazna črta, ki se kmalu konča."
Te zadnje besede je slišal tudi delovodja, ki je slučajno prišel nekaj iskat v mehanično delavnico. Njene besede je razumel drugače kot so bile mišljene. Mislil je namreč, da ima kakšno neozdravljivo bolezen in ne bo več dolgo živela.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 16 Jan 2011 17:28 Naslov sporočila:

"Se ne počutiš dobro?" jo je vprašal.
"Res ne počutim ravno najbolje."
"Potem je najboljše, da greš domov. Ti grem napisat propustnico in najti še nekoga, ki te bo peljal domov."
"Jaz jo lahko peljem," se je ponudil Matej.
"To je toraj urejeno, bom napisal še tebi. Se boš vrnil?"
"Najbž ne."
"Vredu, grem povedat ostalim, da te ne bodo iskali, če do kaj pride."
Odšel je. Kmalu se je vrnil z dvema prepustnicama in rekel:"Tebi sem pisal ta teden dopust, ti pa jutri prideš normalno."
"Hvala," se je zahvalila Sabina.
"Zdaj pa le pojdita," je še rekel delovodja. Rekli so si še adijo in sta šla.
Celo pot do doma nista spregovorila niti besedice.
Doma so bili presenečeni kako to, da je že doma in jo je pripeljal Matej.
"Ne počutim se dobro, pa me je delovodja Janez poslal domov. On pa se je pač ponudil, da me pelje, ker me Janez ni pustil same."
"Ti skuham čaj, boš videla takoj ti bo bolje," se je ponudila mama.
Pristala je, čeprav bi ji prijalo kaj bolj močnega.
Mama se je kmalu vrnila s čajem:"Daj, izpi vsega, dokler je še topel," Mateja pa je postrani pogledala,"Kaj pa ti, ne greš domov?"
_________________

elizabetas · Objavljeno: 03 Feb 2011 11:27 Naslov sporočila:

"Pazil bi nanjo, če vam je prav?"
"Prav, ampak jutri zjutraj moraš iti," je odredila mama.
Na kavč mu je vrgla vzglavnik, odejo in rjuho:"Tu imaš, pa si postelji!"
Očitno je bilo, da ji ni prav, ker bo spet spal pri njih.
"Jaz grem zdaj spat, lahko noč," je še rekla mama, bolj Sabini kot Mateju in odšla iz dnevne sobe.
"Kaj pa ji je?" je vprašal Matej.
"Kod, da ne veš! Že nekaj časa te ni bilo blizu, zdaj pa se spet usiljuješ," je jezno odvrnila Sabina.
Spila čaj, odnesla skodelico v kuhinjo, jo pomila in postavila na odcejalnik.
Medtem je Matej le s težavo postlal kavč.
"Zdaj grem pa jaz spat," je izjavila Sabina.
"Jaz grem pa k tebi, pazil bom nate, da si ne boš spet kaj naredila."
"Kaj bo pa rekla tvoja punca, ko bo izvedela kje si bil to noč?"
"Kakšna punca? Nobene druge nimam."
"Kako, ne? Že nekaj časa se govori, da imaš drugo."
"In ti to vrjameš?"
"Kaj nebi, če pa se zame že lep čas ne zanimaš več."
Matej je ostal brez besed. Šel je za njo v sobo, da bi ji pomagal v posteljo.
"Veš kaj, tako slabo se pa spet ne počutim," ga je zavrnila Sabina.
_________________

elizabetas · Nazadnje urejal/a elizabetas 18 Nov 2014 21:15; skupaj popravljeno 1 krat

Odšel je iz sobe in se usedel tako, da ji je kazal hrbet. Ko se je prepričala, da je ne gleda se je začela slačiti in zlagati na okensko polico vsa rezila kar jih je še imela pri sebi. Ko pa je že bila v pižami je kar skočil pokonci:"Kaj, vse to imaš pri sebi!"
"Vohuniš za mano!?"
"Slučajno sem videl kaj vse si zložila na okensko polico."
"Če si pa že tako prekleto firbčen, si pa poglej še to!" je kar precej povzdignila glas in pri tem dvignila jogi pri svoji postelji."Si zdaj zadooljen, ali hočeš videti še kaj?" in odprla še nočno omarico.
"Ne, ne to mi zadostuje. In ti, kako lahko sploh mirno spiš, ko imaš pod sabo toliko tega?"
"Ravno zato lahko mirno spim, ker imam pri sebi vse kar potrebujem, če pride kakšen nepovabljen gost."
"Nisem mislil tako. Ti to vendar uporabljaš zase!"
"Seveda, zase, za koga pa drugega!?"
"Kaj pa pravijo tvoji na vse to?"
"Ha, še sanja se jim ne, kaj vse imam jaz tukaj."
"Ne pride nikoli nihče v tvojo sobo?"
"Včasih mama, ko pa vidi, da je vse pospravljano in postelja preoblečena vsak teden, je pač zadovoljena in tako ničesar ne posumi. Tako, zdaj veš kako so slepi in ne vidijo dlje od svojega nosa."
"Že, ampak včasih se pa gotovo obnašaš drugače kot ponavadi?"
"Seveda se, ampak vedno najdem kaj, da jih speljem na led in potem ne silijo več vame."
Bil je tako šokiran, da ga je minilo spati pri njej v postelji, ko je videl na čim ona spi vsako noč.
"Pojdiiva raje spat, da še kdo ne pride sem, lahko noč," je še rekel in kar odneslo ga je iz sobe.
"Lahko noč," je še uspela odvrniti Sabina.Zaprla nočno omarico, postlala posteljo, ugasnila luč, odprla okno, se spravila spat in v hipu zaspala.
_________________

elizabetas · Nazadnje urejal/a elizabetas 18 Nov 2014 21:20; skupaj popravljeno 1 krat

Drugo jutro je mama Mateju dala vedeti, da ga noče več videti v hiši:"Nihče se ne bo norčeval iz moje hčere!" mu je zabrusila. "Sploh pa ne ti!"
"Saj že grem," mu je še uspelo reči.
Sabina ga je pospremila do vhodnih vrat.
"Pomagal ti bom, da se boš znebila teh predsodkov," ji je obljubil Matej.
"Kako, če ti mama ne pusti več blizu?"
"Saj se bova videla v službi in to mi zadostuje."
Tudi prav; si je mislila Sabina. Rekla pa je, da je bolje, če čimprej odide noter, drugače bo mama spodila še njo. Poslovila sta se, Matej se je odpeljal, ona pa je odšla v hišo.
"Da veš," jo je takoj napadla mama,"nočem ga več videti! Tudi, če sta se pobotala! Nora si, če mu še kaj verjameš!"
"Brez skrbi, ne bo ga več sem," jo je mirila Sabina.
"Upam, da res ne! Drugače ga bom lastnoročno vrgla iz hiše! Tako, da veš!" se ni dala mama.
"Ne bo ti ga treba metati iz hiše, ker sam dobro ve, da tu ni več dobrodošel," je bila že kar nejevoljna Sabina.
"Dajta že mir!" se je nenadoma umešal oče. "Kako dolgo boš zdaj doma, Sabina?"
"Do konca tedna," mu je odvrnila Sabina.
Potem niso več govorili.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 20 Mar 2012 09:40 Naslov sporočila:

Prosti dnevi so hitro minili in spet je bilo treba v službo. Tam pa so ji na ušesa prišle govorice, da sabo nosi vse mogoče in kaj ima šele v svoji sobi. Takoj ji je postalo jasno, kaj ji je zakuhal Matej. Saj kdo drug za to sploh ni vedel, kot on. Celo na njeni izmeni ga ni bilo več. Tako, torej! Si je mislila Sabina. To je torej tvoja obljubljena pomoč.
Neki sodelavec jo je kar naravnost vprašal:"Je res, da imaš v sobi pod jogijem celo zbirko nožkov in britvic in celo pri sebi ti jih ne manjka?"
"Seveda, ne. Le kaj ti pride na pamet? Če pa mi ne verjameš, lahko prideš in se sam prepričaš, da ni res."
"Potem tudi pištole nimaš?"
"Tisto imam pa res, ampak samo za hobi. Nimam pravih nabojev, ampak samo slepe in včasih, ko me prime malo streljam."
"Bom res prišel pogledat, bova malo streljala, prav."
"Ti kar pridi kadar hočeš," mu je odvrnila Sabina.
Malo jo je skrbelo kje naj dobi slepe naboje, ko pa je imela doma samo prave. Imela pa je tako srečo, da kot bi ji znal brati misli na daljavo poklical "Kompo". Ta ji je bil res pravi prijatelj vedno se je lahko zanesla nanj. In ker je bila njegova redna stranka ji ni računal veliko. Bila ga je prav vesela.
"Zdravo. Potrebuješ kaj municije?" jo je vprašal.
"Zdravo. Ja, potrebujem. Ampak tokrat ne prave. Imaš kaj slepe?"
"Imam, seveda imam, zate vse. Koliko pa rabiš?"
"Dve šteki. Bo šlo?"
"Se ve, da ni problem. Pa še ponjavo ti dam zraven, za barvat. Saj razumeš, kaj ne?"
"Se razume. Kdaj lahko dobim?"
"Še danes. Če ti je prav?"
"Je, seveda. Se dobiva na običajnem mestu."
"Dogovorjeno. In imej dovolj papirja seboj."
"Bom. Koliko pa?"
"25," ji je kratko in jedernato odgovoril.
"Se razume, čao."
"Čao," sta se poslovila.
Vedno sta govorila v nekakšnih šifrah, saj nikoli nista vedela, če slučajno kdo ne prisluškuje njunemu pogovoru.
Po službi sta se dobila tam kot ponavadi, v kavarni blizu njene službe. Popila sta vsak kozarec soka in izmenjala svoje stvari. Še malo poklepetala, se poslovila in odšla vsak svojo pot.
_________________

elizabetas · Nazadnje urejal/a elizabetas 18 Nov 2014 21:34; skupaj popravljeno 2 krat

Doma je Sabina vse pospravila izpod jogija in pod njim pustila samo pištolico s slepimi naboji. Obesila je tudi ponjavo in jo takoj malo pobarvala, da ne bi bila videti kot nova. Tudi iz nočne omarice je pospravila vse odvečne stvari , jih zložila v manjše škatlice in vse zložila na dno omare, kjer je imela tudi prave naboje. Tako se ji ni bilo treba več ničesar bati.
Čez nekaj dni jo je res nepričakovano obiskal sodelavec, ki jo je vprašal, če jo lahko obišče in se na lastne oči prepriča o resničnosti govoric. Imela je srečo, da je bila ravno tisti dan sama doma. Tako mu je lahko brez skrbi pokazala, da si je nekdo vse skupaj izmislil. Raztegnila je tudi ponjavo. Vanjo sta pognala vsak nekaj izstrelkov, tako ga je prepričala, da naboji niso pravi.
"No, zdaj vidiš, da se je tisto o nožkih in britvicah nekdo izmislil?"
"Seveda vidim, tisti se je res zelo potrudil, da bi te očrnil."
"Vsekakor imaš prav."
"Zdaj bom pa jaz povedal kako je vse skupaj za lase privlečeno.Na to se lahko zaneseš."
Nekaj časa sta še klepetala, popila še vsak nekaj kozarcev soka, potem pa se je Ivek poslovil. Seveda pa Sabina ni verjela njegovi obljubi, ker le te do zdaj še nobeden ni držal, razen seveda njenega edinega pravega prijatelja "Kompa". Kljub temu, da mu Sabina ni verjela, je Ivek držal svojo obljubo. Res je bilo tako kot ji je zatrdil in govorice so kmalu potihnile. Sabini je bilo takoj lažje. Končno je nekdo izpolnil svojo obljubo.
_________________

elizabetas · Objavljeno: 04 Apr 2013 11:19 Naslov sporočila:

Čez nekaj dni je zazvonil telefon, oglasila se je mama.
"Kdo je?" jo je vprašala Sabina.
"Pravi, da je Matejeva mama."
"Ja, kaj pa ona hoče?"
"Ne vem. Prvi, da bi rada govorila s tabo."
Sabina se je oglasila na telefon:"Prosim, tukaj Sabina. Želite?"
"Tukaj pa Mina, mama od Mateja. Lahko govoriva?"
"Kaj bi mi radi povedali?"
"Samo to, da je Matej pripeljal domov temnolaso dekle. Kar se mi je zdelo čudno, ko pa je vedno govoril o svetlolasem dekletu."
"In zakaj mi to govorite?"
"Ker se mi je zdelo prav, da izveš."
"Lahko bi mi bil sam povedal," je bila jezna Sabina in odložila slušalko ne, da bi se poslovila.
"Kaj je hotela?" je zanimalo mamo.
"Povedala mi je, da ima Matej drugo. Kakšen kreten, niti toliko se mu ni zdelo vredno, da bi mi sam povedal," je že skoraj besnela Sabina.
Zbežala je v svojo sobo in zaloputnila z vrati. Zdaj mi je pa dovolj. Kakšna trapa sem, da vedno nasedem lažem. Temu vsemu bom enkrat za vselej naredila konec.
Hotela je že vse prenesti na staro mesto, ko je zazvonil telefon. Kdo pa zdaj teži; si je mislila, menda ni Matej, nekam ga bom poslala. Takrat pa se oglasi mama:"Sabina zate. Pravi, da je tvoj kolega."
"Ja, že grem," takoj je vedela kdo je, ker sta bila tako dogovorjena, kadar jo je poklical "Kompo".
"Želiš?" ga je vprašala Sabina.
"Zdi se mi, da imaš probleme in potrebuješ nekaj posebnega?"
"Kako si vedel? Mi bereš misli na daljavo?"
"To ravno ne. Ampak očitno imam vedeževalske sposobnosti in že kar vem kdaj me potrebuješ."
"Kaj imaš tokrat?"
"Igle," je kratko odvrnil.
"Pa so dovolj močne?"
"Vsekakor. Kdaj se lahko dobiva?"
"Danes ne. Jutri po službi na običajnem mestu."
"Velja."
"Pa dovolj mi jih prinesi, da mi jih prehitro ne zmanjka, če se mi polomijo."
"Seveda, dovolj jih bo, če jih boš pravilno rabila."
"Zmenjeno. Se vidiva. Čao."
"Čao," se je poslovil še Renato; tako mu je bilo namreč ime.
"Kaj je hotel?" je zanimalo mamo.
"Zanimalo ga je, če kaj rabim in kdaj se lahko dobiva. Zmenila sva se za jutri, da greva po službi na sok."
"Samo na sok ali še kaj drugega?" je posumila mama.
"Ne, nič drugega," se je zlagala Sabina.
Mama je samo pokimala in si mislila svoje. Sabino pa je kar odneslo v sobo, da je mama ne bi še naprej zasliševala.
_________________

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli